V Nemčiji stanovanjske zadruge postajajo vse bolj priljubljena alternativa na nepredvidljivem nepremičninskem trgu, saj najemnikom zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in dolgoročno stabilne najemnine. Člani zadrug niso le najemniki, temveč solastniki, kar praktično izključuje tveganje za odpoved najemnega razmerja zaradi lastnih potreb lastnika, kar je sicer pogost pojav pri zasebnih najemodajalcih. Sistem temelji na plačilu deleža v zadrugi, kar članom omogoča bivanje v stanovanjih, ki so običajno cenejša od tržnih povprečij. Kljub številnim prednostim pa se zainteresirani posamezniki srečujejo z določenimi ovirami. Največja težava je omejena razpoložljivost prostih enot, saj so čakalne liste v večjih mestih pogosto dolge več let, nekatere zadruge pa so zaradi prevelikega povpraševanja začasno celo ustavile sprejemanje novih članov. Poleg tega morajo novi člani ob vstopu vplačati kapitalske deleže, ki lahko znašajo več tisoč evrov, kar predstavlja začetno finančno obremenitev, čeprav se ta znesek ob izstopu iz zadruge vrne. Stanovanjske zadruge tako ostajajo ključen steber socialne stanovanjske politike, ki spodbuja skupnostno bivanje in preprečuje gentrifikacijo mestnih središč.

V drugem četrtletju leta je cena stanovanj v Španiji poskočila za 12,7 %, kar je največja rast v zadnjih 18 letih. Rast cen je bila zabeležena v vseh regijah države, pri čemer so cene rabljenih nepremičnin vodile rast.

Na Poljskem so se računi za ogrevanje močno zvišali, ponekod tudi podvojili, zaradi ukinitve vladne zaščitne sheme, ki je umetno zadrževala cene. Spopadel se z visokimi podražitvami, ki prizadevajo predvsem prebivalce v stanovanjih in stanovanjskih skupnostih, lahko ob naslednji zimi privede do hudih finančnih težav. Stanovanjske zadruge že pozivajo vlado k ukrepanju.